Akademske palme

Kot zahvalo za njihov doprinos k promociji francoskega jezika in kulture je Nicole Michelangeli, francoska veleposlanica v Sloveniji, 10. junija 2010 na francoski rezidenci podelila odlikovanja reda Akademskih palm Nevi ZAJC, glavni urednici kulturnega programa radia Koper Capodistria, Carmen DERŽEK, profesorici francoščine na I. gimnaziji Celje, Tanji LESNIČAR-PUČKO, novinarki časopisa Dnevnik, ter Mojci SCHLAMBERGER-BREZAR, profesorici na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

JPEG - 96.3 ko
Tanja Lesničar-Pučko, Carmen Deržek, Nicole Michelangeli, Neva Zajc ter Mojca Schlamberger Brezar (od leve proti desni).

Nagovor veleposlanice ob tej priložnosti :

Neva ZAJC

Gospa Neva Zajc, vsi tukaj zbrani vemo, kako zelo ste privrženi svoji pokrajini, lepemu slovenskemu Krasu. Vendar mislim da se ne bi zlagala, če bi rekla, da je Francija v vašem srcu na drugem mestu, takoj za Krasom.

Ste odgovorna urednica kulturnega programa na Radiu Koper Capodistria in ste od nekdaj v kulturi. RTV Slovenija ste se pridružili leta 1981, kjer ste iz novinarke napredovali v urednico in si pridobili vsesplošen ugled in priznanje na nacionalni ravni. Kot učiteljica in prevajalka francoščine ste vedno znova delovali v prid zbližanja naših dveh kultur.

Od leta 2001 dalje ste tudi predsednica kulturnega frankofilskega društva Peter Martinc, v okviru katerega organizirate mnoge aktivnosti, ki so povezane z našo deželo in našim jezikom. Pred kratkim ste na obisk povabili Muriel Barbery, ki se je v Sloveniji mudila ob prevodu svoje knjige “Eleganca ježa”. Želela bi omeniti tudi vaše delo scenaristke dokumentarnega filma, še posebej zadnjega, ki ste ga posvetili portretu velikega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, še enega velikega slovenskega frankofila. Gre za izjemen dokumentarec, katerega francoski naslov bi se glasil : « Boris Pahor : trdovraten (zagrizen) spomin ». Ko tako gledamo tega “sina dveh narodov”, lahko rečemo, da ste tudi vi sami hčerka dveh narodov : svojega in našega.

Kajti tako, kot ste vi lahko ponosni na svojo energijo in navdušenje, ki ju vlagate v vaš boj za frankofonijo, smo lahko ponosni tudi mi, saj nam s tem laskate. Ko sem bila pred nekaj meseci v Kopru, sem odkrila, da vaše nagnenje za našo deželo ni le brezpogojna in slepa ljubezen, ker temelji na zelo lucidnem in izostrenem poznavanju naših vrlin in napak.

Zaradi vseh teh razlogov sem zelo srečna, da vam danes predajam to odlikovanje.

V imenu Ministra za šolstvo vas imenujem za vitezinjo reda akademskih palm.

Carmen DERŽEK

Danes bomo počastili talentirano profesorico francoščine, prav tako pa se bomo poklonili njenemu zavzemanju za naš jezik, ki se mu ni nikoli izneverila.

Gospa Deržek, dovolite mi, da na kratko opišem vašo kariero, pravzaprav kar poslanstvo, celo kar strast. Na ljubljanski univerzi ste študirali francoščino in angleščino, ampak priznajte mi, da ste imeli malo rajši francoščino.

Leta 1977 torej pričnete s poučevanjem teh dveh tujih jezikov na Srednji pedagoški šoli v Celju. Po Ljubljani se tako vrnete v rodni kraj in tam izobražujete dijake, ki si takoj po osnovni šoli izberejo pedagoško usmeritev. Šest let jim privzgajate okus za tuje jezike.

Leta 1983 kot profesorica pridete na Prvo gimnazijo Celje, kjer nadaljujete s poučevanjem in kjer oživite to ognjevito strast za francoščino. V svoja predavanja vključite glasbo, šanson in teater. Tudi izven vaših predavanj spremljate in podpirate dijake, ki jih je « zagrabila » scena in ki jih veseli petje in igranje v francoščini.

Srečanja frankofonskega gledališča ostajajo zapisana mestu Celje in nosijo vaše ime. Pravzaprav ste prav vi in vaš soprog gospod Slavko Deržek več kot deset let snovala, realizirala in organizirala ta srečanja, kjer se vsako leto zbere okoli dvajset gimnazij iz cele Slovenije, da bi predstavilo gledališko ustvarjanje svojih dijakov v francoščini.

Vem, da moramo za to živo frankofonijo v okviru šolskih ustanov biti hvaležni izključno vam in se vam za to resnično zahvaljujemo. Nocoj torej nazdravljamo vašemu osebnemu prispevku k našemu jeziku in k njegovemu poučevanju v Sloveniji, svojo hvaležnost pa izražamo z odlikovanjem, ki vam ga predajam.

V imenu Ministra za šolstvo vas imenujem za vitezinjo reda akademskih palm.

Tanja LESNIČAR-PUČKO

Draga Tanja, vašega ugleda ni potrebno več ustvarjati, ker ga že imate !

S kulturo naše dežele ste se seznanili preko literature. Diplomirali ste iz primerjalne književnosti ter francoskega jezika in literature. Prevedli ste številne francoske avtorje, z nekakšno posebno nagnjenostjo do filozofov, kar dokazujejo vaši prevodi Alexisa de Tocquevilla, Jacquesa Derridaja, Michela Serresa, Emila Ciorana, Guya Deborda ali Jeana Baudrillarda.

Leta 1987 ste prišli na časopis Dnevnik, najprej kot prevajalka, predvsem franoščine, potem pa ste bili od leta 1991 dalje novinarka. Osem let ste bili pri tem časopisu odgovorni za področje književne kritike. Od leta 2002 dalje vsak torek pod rubriko « Na preži » objavite komentar, v katerem obravnavate kulturne, socialne in politične teme.

Dovolite mi, da se za trenutek ustavim pri teh komentarjih, zaradi katerih imate z bralci prav poseben odnos. Vem, da na osnovi vaših natančnih analiz aktualnega dogajanja redno in vedno zelo umestno citirate kakšen francoski primer ali proti primer. Zaradi vašega spretnega načina, s katerim resnost sporočila prepletate z lahkotno norčavostjo, so te strani pravi užitek za branje. In to je tudi razlog, da ste za to svoje delo leta 2003 prejeli nagrado Društva slovenskih novinarjev.

Sicer pa se slavni francoski časopis “Libération” ni zmotil, ko je za ilustracijo slovenskega primera v času vstopa Slovenije v EU povzel dva vaša komentarja. Vse to je danes razlog za proslavo, s katero se želimo pokloniti vaši intelektualni radovednosti, literarnemu talentu in tudi vašemu humurju, v katerem nekateri včasih vidijo neko pristno porogljivost.

Zaradi tega vašega zavzemanja v korist francoske književnosti, zavzemanje ženske kulture in strastne novinarke, ki je vedno pripravljena zagovarjati svoja prepričanja, smo se odločili, da vam podelimo odlikovanje.

V imenu Ministra za šolstvo vas imenujem za vitezinjo reda akademskih palm.

Mojca SCHLAMBERGER BREZAR

Nocoj nam je v veselje in čast imeti v naši sredi profesorico Filozofske fakultete iz Ljubljane, gospo Mojco Schlambereger Brezar. Počutim se dolžno predstaviti njeno akademsko pot.

Študirali ste na tej isti fakulteti, kjer danes poučujete francoski in slovenski jezik. Magisterij iz slovenščine ste pridobili leta 1977, leta 2000 pa ste pod vodstvom profesorja Vladimirja Pogačnika, še ene eminentne osebnosti francoskega študija na vaši fakulteti, uspešno opravili doktorat iz francoske lingvistike.

Že leta 1992 ste na fakulteti, ki vas je izobrazila, pričeli s poučevanjem francoske in slovenske lingvistike. Ta dvojnost vas je pravzaprav čisto po naravni poti privedla do tega, da ste se navdušili za primerjalno analizo jezikov in tako ste leta 2001 s kolegi pripomogli k ustanovitvi Oddelka za prevajalstvo in tolmačenje na vaši fakulteti.

Na tem novem oddelku fakultete ste bili najprej direktorica projekta, DESS, vodja katedre, pomočnica v vlogi rednega profesorja, potem profesorja. Aktivno ste sodelovali pri vpeljavi skupnega magisterija med Inalcom in Visokim inštitutom za tolmačenje in prevajalstvom v Parizu. Uvedba te dvojne diplome je bila potrjena s podpisom pogodbe med tremi partnerskimi ustanovami dne 7. septembra 2009. Čestitam vam za ta lep uspeh.

Zaradi te vaše dvojne strasti, za vaš materni jezik na eni strani in za francoščino na drugi, ste postali kurir s posebnimi pravicami med našima dvema deželama. Kajti eno celo študijsko leto, od 2007 do 2008, se niste obotavljali potovati vsak teden v Pariz, da bi s tem zagotovili pouk slovenščine na Langues-Orientales. S tem ste dokazali, da si zelo prizadevate za to, da bi ta dva jezika ostala živa v tisti državi, kjer eden ali drugi jezik ni materni jezik.

Da bi se poklonili vašemu izrednemu zavzemanju za naša dva jezika, mi je v veliko čast, da vas lahko v imenu Ministra za šolstvo imenujem za vitezinjo reda akademskih palm.

Dernière modification : 02/04/2014

Haut de page